Pages Navigation Menu

Prehrana za zdravo življenje.

Brin

Brin

Ko jeseni – najpogosteje v zlatem oktobru – pride čas brinja, se šte­vilni nabiralci odpravijo na sončna pobočja, gozdne jase, v gozdiče in na barja. Tam najdejo črnorjave do temnovijolič­ne jagode brinovih grmov. Sladko aromatično brinje s pridom iz­koristi zadnje tople dneve. Ko je ostalo sadje že zdavnaj obrano in shranjeno v kozarcih za vlaganje, zbirajo brinove jagode še vedno dragocene sestavine.
Brin sodi med cipresovke in je doma v južnih deželah: v Španiji, Grčiji, južni Franciji in Italiji (najbolj kakovostno brinje prihaja iz Toskane). Grmi rastejo tudi po našem Krasu in barjih, kjer jeseni potrebujejo za dozorevanje še precej sonca. Tri leta traja, da jago­de končno dozorijo in tedaj so lahko v ugodnih razmerah do cen­timeter debele, kroglaste in zelo sočne. Brinje vsebuje eterična olja, ki močno dišijo in imajo oster okus. V lupini se kopičijo varovalne smole. Te obrambne snovi varujejo pred okužbami, nevtralizirajo strupe, pomorijo glive, dezinficirajo sluznico in pospešujejo izločanje seča. V ledvicah, mehurju in sečnih poteh uničujejo bakterije, ki povzročajo vnet­ja, blažijo in zdravijo šibkost ledvic in mehurja ter težave z uha­janjem vode. Temna barva brinovih jagod izvira iz obrambnih snovi, bogatih s karotini: te varujejo sluznice, pomagajo pri sla­bovidnosti in aktivirajo gene v celičnem jedru. Komaj katero drugo sadje zmore konec oktobra še toliko osvežilne energije kot brinove jagode.

  • Deluje razstrupljajoče, pokonča glive v črevesju, veže maščobe v črevesju,
  • odvaja vodo in pospešuje izločanje seča,
  • zdravi vnetja ledvic, mehurja in sečnih poti,
  • pospešuje celično presnovo in nastajanje hormonov,
  • preprečuje arteriosklerozo in nastajanje gub,
  • krepi imunski sistem, varuje sluznice.

Brinje vsebuje zelo veliko biološko aktivnega vitamina C. Meso plodu povečuje učinkovitost vitamina do 20-krat. Večkrat nenasi­čene maščobne kisline, ki jih najdemo v brinju (v lupini), krepijo celične membrane, pospešujejo nastajanje steroidnih hormonov (kortizol, ki blaži vnetne procese, spolne hormone) in ohranjajo holesterol v transportni obliki. S tem ta življenjsko pomembna maščoba v telesu ne postane žaltava. Posledica: v vezivnih tkivih se oblikuje manj skorjastih usedlin iz žarkega holesterola, neu­porabnega kalcija in mrtvih beljakovin (gube na koži in okrog oči), nagnjenost k arteriosklerotičnim oblogam v žilah (nevarnost arterioskleroze) se zmanjša.

Začimbno brinje

  • Komur so jedi kot kislo zelje, cvetača ali druge vrste kapu­snic same po sebi prepuste, jih lahko popestri z brinovimi jagodami. Dodamo jih hrani, ki jo kuhamo, in izkazale se bodo kot izvrstna začimba.
  • Brinove jagode, dodane marmeladi, dajo enkraten okus, ki bo v zimskih dneh vso družino spominjal na skupna poletna doživetja.
  • Brinove jagode so prefinjena priloga za kisle pečenke in ribje jedi, pa tudi k divjačini in temnim omakam za mesne jedi.

Uvoženo brinje je na voljo že v septembru, od oktobra naprej pa lahko kupimo tudi doma nabrane jagode. Nabiranje, pogosto ne­prijetno prebijanje skozi prepleteno podrast, je zamudno in težav­no, vendar tudi primerna zabava v prostem času sodobnega pisar­niškega človeka. Tudi brinje se brani pred nabiralci – zbada nas s svojimi kot igle ostrimi listi. Razumljivo je, da brinje v trgovinah ni ravno poceni. Brinove jagode lahko preprosto skuhamo v hrani, ki jo pripravlja­mo, ali pa jih pred kuhanjem nekoliko zmečkamo, da se trda smolnata lupina raztrga in se okusna vsebina laže sprosti. Brinove jagode moramo skrbno prebrati. Zaradi dražečih snovi, ki jih jagode vsebujejo, jih ne smemo uživati v prevelikih količi­nah. Če nam okus brinja ugaja, lahko posamezne jagode žvečimo ves dan.