Pages Navigation Menu

Prehrana za zdravo življenje.

Holesterol

Holesterol

Kaj je holesterol?
Komaj kaka druga snov je bila v zadnjih letih tako očrnjena kot holesterol. Ob tem pa je za človeka nepogrešljiva, saj je navzoča skoraj povsod v telesu. Holesterol krepi membrane celic, podpira imunski sistem in je izhodišče za izdelavo številnih hormonov in vitamina D. Dvajset odstotkov človeških možganov je čisti holesterol, ki varuje posamezne živčne celice in njihove elektronske impulze pred »kratkimi stiki«.

Holesterola ne smemo enačiti z živalskimi maščobami, kar se vendar ga ne moremo pogosto dogaja. Pri holesterolu gre nasprotno za tako imenovani sterol, ki je sestavina vseh maščob, ni pa maščoba.

Za visoko vsebnost holesterola je več vzrokov
Holesterola ne sprejemamo samo z živili živalskega izvora, ampak ga tudi sami izdelujemo. Ta lastna »proizvodnja« lahko povzroči visoko vsebnost »slabega« holesterola v krvi. To pomeni, da nam prehranjevanje z živili brez holesterola še ne more zagotoviti, da bi tega holesterola bilo v krvi manj.

Nastajanje holesterola v telesu
Izdelovanje holesterola v telesu spodbujajo naslednji dejavniki:
– prehranjevanje, ki po količini presega dejanske potrebe telesa po kalorijah. Kdor torej preveč je, pa naj bodo v hrani maš-čobe, beljakovine ali ogljikovi hidrati, tvega, da bo imel v krvi preveč holesterola;
– stresi, bojazni, mrzlična dejavnost, nerazrešeni konflikti v zakonu, skratka vse, kar nas psihično obremenjuje, povzroča, da prek centralnega živčevja nastaja v telesu povečana količina holesterola;
– kadar je v telesu premalo lovcev na radikale, na primer vitamina C in betakarotina (zlasti pri starejših), izdeluje telo za obrambo pred prostimi radikali več holesterola.

Ovoji za transport holesterola
Pri »pošiljanju« holesterola različnim organom ga jetra zavijejo v beljakovinaste ovoje. Jetra imajo pri tem dvoje možnosti:
– holestetol in beljakovine pretopijo v ovoje z visoko gostoto, v HDL (High Density Lipoproteins – visoka gostota lipoproteinov). Ti ovoji delujejo v ožilju kot čistilci cevi in tako zelo koristijo zdravju;
– holesterol in beljakovine pretopijo jetra v ovoje z nizko gostoto, v LDL (Low Density Lipoproteins – nizka gostota lipoproteinov ) .

Low Density Lipoproteins – LDL
Ovoje iz holesterola in beljakovin so dolgo sumničili, da s svojimi velikimi spleti molekul prispevajo k poapnenju in mašenju ožilja. Novejše raziskave pa o tem dvomijo. Vendar pa je mogoče, da je večja količina holesterola LDL v krvi znak motene presnove maščob. Nevarnost za srce in ožilje pa pomenijo prav te motnje, ne pa holesterol LDL sam. Znižanje vsebnosti LDL v krvi pa je lahko znak izboljšane presnove maščob. Torej lahko manj holesterola LDL v krvi pozitivno vpliva na zdravje srca in ožilja.

Pozitivni učinki holesterola
Holesterol opravlja v telesu številne naloge. Tudi njegovega vpliva na duševnost ne smemo podcenjevati. Ameriški psiholog Mark Ketterer je nedavno raziskoval počutje srčnih bolnikov, pri katerih se je količina holesterola LDL v krvi zmanjšala. Ugotovil je, da so bili bolniki z znižanim holesterolom LDL v enaki meri podvrženi infarktom in drugim srčnim težavam kot tisti, pri katerih količine holesterola v krvi niso nižali. So pa prvi pogosteje trpeli zaradi depresij in celo razmišljanja o samomoru. Videti je torej, da holesterol do neke mere zavira depresije. Fiziološko ta lastnost temelji na pomembni vlogi, ki jo ima holesterol v možganih, kjer preprečuje »kratke stike« ob izmenjavi elektronskih signalov med nevroni. Jetra izdelujejo med drugimi tudi dve vrsti spojin holesterolov in beljakovin: HDL in LDL. V spojinah HDL ali LDL prihaja potrebni holesterol do organov. HDL deluje pri tem proti poapnenju ožilja s tem, da ga čisti. Holesterol zavira depresije. Domnevajo, da lahko v možganih preprečuje »kratke stike« ob izmenjavi elektronskih signalov med nevroni. V tem pogledu uravnava delovanje duševnosti. Saj je holesterola vendar dvajset odstotkov vse možganske tvarine. Torej ni čudno, če pomanjkanje holesterola povzroča psihične probleme.

Varujmo se oksiholesterola
– Poapnenje žil povzroča oksiholesterol in ne holesterol, kot smo to doslej zmotno menili. Oksiholasterol nastaja iz holesterola v živilih pod vplivanjem pritiska, vročine in kisika, na primer pri kuhanju v mikrovalovni pečici, pri industrijski proizvodnji mleka v prahu, kondenziranega mleka in drugih gotovih jedi. Domnevajo tudi, da oksiholesterol slabi obrambne moči organizma.
Kdor uživa več kalorij, kot jih potrebuje, ogroža presnovo maščob v telesu in s tem tudi svoje srce in ožilje. Da bi ugotovili, ali ne uživamo preveč kalorij, ne potrebujemo nikakih zapletenih tabel. Stopimo enkrat na teden na tehtnico. Če teža iz tedna v teden narašča, je to znak,’ da zauživamo preveč kalorij.

Pazimo na količino hrane
Vedno več raziskav izraža dvom o poznani tezi, da je visoka vsebnost holesterola v krvi dejavnik tveganja pri boleznih srca in ožilja. Vendar so povišane vrednosti holesterola LDL zanesljiv znak motenj v presnovi maščob, te pa lahko prispevajo k poapnenju ožilja. Motena presnova maščob je lahko podedovana, lahko pa pridobljena z napačno prehrano. Kot napačna prehrana pa velja v manjši meri količina maščob in holesterolov v hrani kot njena previsoka kalorična in energijska vrednost.

Namigi o holesterolu
– Močno segrevanje živil z mnogo holesterola pospešuje nastajanje nevarnega oksiholestrola. Še zlasti v mikrovalovno pečico naj bi dajali le živila z malo holesterola, najbolje pa je, če jo uporabljamo le za segrevanje vegetarijanskih živil.
– Živalske maščobe vsebujejo holesterol, razen tega pa delujejo na človeško telo z vrsto učinkov, ki lahko pri njihovem čezmer¬nem uživanju privedejo do težkih zdravstvenih okvar.
– Skrbeti moramo, da v živilih ne bo preveč maščob in holesterola. Nič pa ne govori proti manjšemu obroku jetrne klobase pri zajtrku, saj vsebuje številne naravne snovi. Vendar pa ob jetrni klobasi za zajtrk še pečenka opoldne in prekajena jegulja zvečer močno preobremenjujejo jetra. Nujna posledica bodo motnje v presnovi maščob.

Učinkovito zmanjševati raven holesterola v krvi
Previsoke vrednosti-holesterola v krvi lahko zmanjšamo s preprostimi sredstvi. Naslednji namigi nam lahko pomagajo, da bomo lahko prihodnjič šli k zdravniku brez slabe vesti .
– Jetra bodo holesterol laže presnavljala, če ga bomo uživali skupaj z balastnimi snovmi. Uživajmo torej svojo pečenko skupaj z mnogo zelenjave. H klobasi za zajtrk pa teknejo redkev ali redkvice. Tudi sadje in polnozrnati kruh vsebujeta mnogo vlaknin in naj bi ju uživali skupaj z živili z več holesterola.
– Dovajajmo telesu tudi snovi, ki po naravni poti znižujejo vrednost holesterola v krvi. Mednje spadajo na primer saponini, ki jih je veliko v fižolu in lucerni. Znižujejo ga tudi fitosteroli v rastlinskih oljih, pridobljeni po hladnem postopku, in tokotrienoli iz ovsa, kaše in rži. Če nam uspe beli kruh ali žemlje zamenjati s polnozrnatimi izdelki, smo naredili že pomemben korak k znižanju holesterola v krvi.