Pages Navigation Menu

Prehrana za zdravo življenje.

Maščobe – 1. del

Maščobe – 1. del

Kaj so maščobe?

Maščobe so sestavljene iz gliceridov in treh maščobnih kislin, od tod tudi ime trigliceridi. Maščobne kisline delimo v skupine po naslednjih kriterijih:
–    po dolžini verige: kratka, srednja ali dolga veriga
–    po številu dvojnih vezi: nasičene, enojno ali dvojno nenasičene Pretežnega dela večkratno nenasičenih maščobnih kislin (Iinolne, linolenske in arahidonske kisline) telo ne more samo izdelovati in jih moramo torej dovajati s hrano. Vsak dan jih potrebujemo od šest do osem gramov.
Po najnovejših spoznanjih za preveliko težo, visok krvni tlak in srčni infarkt ne moremo z gotovostjo kriviti le premastne hrane. Pri tem lahko sodelujejo premnogi drugi dejavniki (stresi, kajenje, alkohol, onesnaženo okolje, premalo gibanja). Londonski kardiolog Michael Oliver je odkril, da je bilo pri pacientih, ki so uživali le malo masti, več srčnih bolezni kot v povprečni populaciji.

Odložimo predsodke

Desetletja so nas zdravniki in strokovnjaki svarili pred uživanjem maščob, ker naj bi bile glavni krivec za čezmerno težo, visok krvni tlak in srčne infarkte. Zato naj bi jih v hrani ne bilo več kot trideset odstotkov. Po najnovejših izsledkih pa naj bi to pravilo ne veljalo več.

Maščobe proti bojaznim

Vedno več znanstvenikov zavrača pravilo o največ 30 odstotkov maščob v hrani kot »včerajšnji sneg«.
–    Ugledna ustanova American Heart Association ne najde nobenega znanstvenega dokaza za to pravilo.
–    Londonski kardiolog Michael Oliver je ugotovil naslednje: tistega, ki se ravna po pravilu o največ 30 odstotkih maščob v prehrani, srčne bolezni nič manj ne ogrožajo. Zato meni, da je to pravilo popolnoma nesmiselno.
Študije v ZDA pa dokazujejo, da premalo maščobe v prehrani pospešuje depresije. Po neki raziskavi v Detroitu srčni bolniki, ki so jim sistematično nižali količine maščob v krvi, pogosteje trpijo zaradi bojazni in večkrat razmišljajo o samomoru.

Zanimiv poizkus

Maščobe povzročajo ješčnost, predvsem pri tistih, ki tako že imajo probleme s svojimi kilami. Raziskovalci, ki se ukvarjajo s prehrano, so poskusnim osebam ponudili šampinjonovo juho, ki so jo z izdatno porcijo masla naredili krepko smetanasto. Pri tistih z normalno težo juha ni dobila posebnega priznanja, tisti s preveliko težo pa so planili po njej in so izpraznili krožnik do poslednje žlice. Zato pa so pri kosilu zapostavljali paradižnik brez maščob, ki so mu drugi udeleženci poizkusa dajali prednost.

Različna izbira

Znanstveniki so prišli do naslednjega spoznanja: priljubljenost posameznih živil je pri ljudeh s preveliko težo drugačna kot pri tistih z normalno težo, prednost dajejo živilom z več maščobe. Ker imajo ta živila več kalorij, je mogoče razumeti, zakaj je tako težko znižati previsoko telesno težo. Kajti znano je: kjer vlada okus, ni posluha za razum.

Maščobe ne nasitijo

Znanstveniki iz instituta za raziskovanje prehrane v Nemčiji so pred kratkim dokončali raziskavo o tem, koliko lahko maščobe prispevajo k sitosti. Ugotovili so, da lahko maščobe v nasprotju s svojo visoko kaloričnost jo zelo malo nasitijo. Kdor hoče s hrano premagati svojo lakoto, naj raje seže po beljakovinski hrani.

Zakaj so maščobe manj nasitne

Razlogov za to še niso dokončno pojasnili. Obstajata pa dve tezi:
–    zagotovo velja, da telo maščobe le počasi razkraja, zato dlje traja, da sprožijo v krvnem obtoku mehanizme nasičenosti;
–    druga, manj zanesljiva teza pa govori o tem, da pri presnovi maščob nastaja manj snovi, ki lahko blažilno vplivajo na možganski center za lakoto.
Prav ljudem s čezmerno težo posebno tekne mastna hrana. Ta izkušnja je sedaj tudi znanstveno potrjena. Ljudje z normalno težo imajo glede na hrano drugačen okus  kot debelejši. Slednji se morajo vselej nekoliko premagovati, da bi pojedli obrok z malo maščobe, medtem ko tistim z običajno težo tekne in jo radi použijejo. Če ima trebušna slinavka na razpolago dovolj maščobnih kislin s srednje dolgo verigo, ji ni treba izdelovati lipaze. Posledica tega je, da pride v ožilje manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Torej imajo maščobne kisline s srednje dolgo verigo veliko prihodnost pri preprečevanju in zdravljenju bolezni srca in ožilja.

Pozitivni učinki maščob

Maščobe opravljajo v telesu vrsto pomembnih nalog:
–    kot elastično gradivo pomembno sodelujejo pri gradnji celičnih sten;
–    pomagajo, da ostajajo organi elastični in jih varujejo pred mehaničnimi obremenitvami;
–    kot blazine varujejo telo pred mrazom in vročino;
–    kot energijska rezerva lahko dajejo dvakrat več energije ko: beljakovine in ogljikovi hidrati;
–    raztapljajo vitamine A, D, E in K, brez maščob jih telo ne bi moglo uporabiti.

Dva prvaka med maščobnimi kislinami

V zadnjem času priznava medicina posebno visoko vrednost dvema vrstama maščobe.
–    Prve so večkrat nenasičene maščobne kisline, med njimi predvsem linolne in eikozapentenske. Pomanjkanje večkratno nenasičenih maščobnih kislin povzroča kožne bolezni, motnje plodnosti, spremembe organov in motnje ravnotežja tekočin. Poleg tega vsebujejo za življenje pomemben vitamin E.
–    Maščobne kisline s srednje dolgimi verigami s šest do dvanajst atomi ogljika so pravi balzam za trebušno slinavko, ki ji ni treba izdelovati lipaze, če je zraven dovolj teh kislin. Te maščobe se predvsem v rastlinskih oljih, pridobljenih po hladnem postopku.
Skrivnost Eskimov
–    Eikozapentenska kislina (EPA) je postala znana leta 1983, ko so jo v nadpovprečnih koncentracijah odkrili v krvi Eskimov.
–    Prebivalci visokega severa so bili za znanstvenike uganka: hranijo se pretežno z mesom in maščobami, pa ni med njimi niti približno toliko primerov srčnega infarkta kot med prebivalci civiliziranih dežel. Njihova skrivnost je EPA.
–    Ta maščobna kislina povzroča nizko raven maščob v krvi in preprečuje nevarno zlepljene krvnih ploščic. EPA je predvsem v skušah in morskem lososu, torej prav v živilih, ki jih Eskimi uživajo kot »mestne« obroke.