Pages Navigation Menu

Prehrana za zdravo življenje.

Sladkor – droga za dušo

Sladkor – droga za dušo

Komaj kaka druga snov ima na našo duševnost tako daljnosežen učinek kot sladkor. Predvsem velja to za enostavni sladkor, ki si zasluži, da ga imenujemo droga za dušo, ker za razliko od visoko molekularnih sladkorjev takoj razvije svoj sladki okus in ga telo neposredno sprejema. Sladkor nas na dva načina obvaruje pred tem, da bi zapadli v turobnost.

–       Najprej gre za psihične učinke sladkosti. Materino mleko je sladko, tudi človeška plodovnica ima sladkoben okus. Z vsakim piškotom in vsakim koščkom čokolade nas spomin povrne v čas ko smo bili dobro varovani. Ne brez razloga sežemo po sladkarijah, če se počutimo osamljene in zapuščene.

–       Razen tega sladkor vpliva na nekatera fiziološka dogajanja v živčnem sistemu. Tako nastaja pri močnejšem dovajanju sladkorja v krvi več triptofana. To pa pospeši izločanje serotonina, ki odločilno vpliva na počutje in razpoloženje. Več serotonina, pomeni srečo in zadovoljstvo, upadanje te snovi v krvi pa privede do melanholije, torej potrtosti in otožnosti, občutljive ljudi pa celo v depresijo.

Ali je čokolada pomembnejša kot spolna ljubezen?

–       Ameriška strokovnjakinja za prehrano Debra Waterhouse je ugotavljala, da se predvsem ženske zelo senzibilno odziva­jo na uživanje čokolade. V raziskavi je reci in piši polovica vseh anketiranih žensk odgovorila, da jim je čokolada pomembnejša kot seks.

–       Debra Waterhouse je nadalje ugotovila, da delujejo sladka­rije na ženske v telesnih in duševnih stiskah kot tolažniki. Zato zlasti v dneh pred menstruacijo posežejo po čokoladnih keksih in paličicah.

–       Ženske s predmenstruacijskim sindromom pojedo bistve­no več enostavnih sladkorjev kot tiste, ki pred menstruacijo nimajo težav.

Nevarnost zasvojenosti s čokolado?
Domnevajo, da lahko čokolada povzroči zasvojenost, vendar so znanstveniki o tem še različnega mnenja. Velja pa, da vsebuje sladkor poleg številnih enostavnih sladkorjev tudi druge snovi, ki neposredno vplivajo na delovanje živčnih celic.

Kdor je počasi, potrebuje manj sladkarij
Paziti moramo na to, da jemo počasi in hrano temeljito prežveči­mo. Zato porabimo sicer več časa, vendar se izplača. Če žvečimo dovolj dolgo, razkroji sladkorje dolgih verig že slina v ustih. Ob tem se na jeziku pojavi sladkoben okus, ki nam poteši željo po sladkarijah, ne da bi jih zaužili.
Sladkarij ne pojejmo kar tako, temveč uživajmo ob lomljenju čokolade na koščke ali pri odpiranju škatle s keksi in jemljimo ta obred kot užitek in nagrado. O tem pravi psihologija naslednje:

–       Tisti, ki si privoščijo sladkarije kot nagrado, pojedo v celoti bistveno manj kot tisti, ki sežejo po njih mimogrede ali pa zato, da bi pregnali slabo voljo.

–       Tisti, ki užijejo sladkarije mimogrede ali zaradi slabega razpol­oženja, jih pojedo veliko več kot vsi drugi skupaj. Poleg tega se pri tem ne nadzorujejo.

–       Namen takega uživanja sladkarij je, da bi z njim zamašili veli­kansko luknjo v duševnosti, nastali zaradi neuspeha, razočaranja ali drugih frustracij. Vsega tega s čokolado in tortami ni mogoče pregnati. Nezmernost je predvidena, jemo več, kot se zavedamo.

 

Ne jejmo sladkarij tik pred drugimi obroki hrane in ne tik za nji­mi. Pred jedjo si pokvarimo tek, po njej pa stopnjujemo delovanje insulinske črpalke, čeprav je zaradi glavne jedi že v polnem teku. Posledica je, da se količina sladkorja v krvi zniža, postanemo utrujeni in lačni, čeprav je želodec poln. S tem si lahko pojasni­mo znano mnenje, da je za poobedek vedno še dovolj prostora.

Sladkarije nam ne morejo pomagati, da bi razrešili svoje probleme. Zato ne segajmo po njih, da bi pregnali razočaranje, jezo, žalost. Povezave med sladkim materinim mlekom in varnostjo v materinem naročju za nas ni več. Zato naj nam bodo sladkarije le drobna nagrada za uspelo delo ali lepo doživetje. Kajti uspeh sam nas je notranje že dovolj nagradil in zato ni treba, da bi želja po sladkarijah postala neobvladljiva. Dejstvo, da lahko vsakdo po izdatnem obroku pospravi še poobedek, je povezano z insulinsko črpalko, ki se odziva na dovajanje hrane in se trudi zniževati količino sladkorja v krvi. Pri tem se ta zniža nekoli­ko preveč in takoj se nam zdi, da smo zopet lačni.

S stališča zobne medicine je bolje, če si enkrat na dan privoščimo čokolado ali kolače, kot da uživanje sladkarij porazdelimo na ves dan. Za zobe je slabše, če jih ves dan napada kislina kot pa enkrat na dan. Ne glede na zobe pa na ta način laže uravnavamo svojo težo.