Pages Navigation Menu

Prehrana za zdravo življenje.

Vitamini, vitamin A

Vitamini, vitamin A

Kaj je pri vitaminih tako enkratno?
Čeprav vitamini ne spadajo k neki skupini kemičnih snovi, imajo vendar nekaj,kar jih razlikuje od drugih substanc in jih napravi tako enkratne.
– Najprej je to dejstvo,da človeško telo samo ne more izdelovati vitaminov ali pa zmore to le v omejenem obsegu. V tem pogledu smo ljudje v primerjavi z živalmi » pomanjkljiva bitja« Neznano kdaj smo pozabili kako izdelovati vitamine. Vitamin C, na primer,smo včasih izdelovali,danes tega ne zmoremo več.
– Vitamini spadajo k bistvenim sestavinam hrane. Vendar se od bistvenih maščobnih ali aminokislin razlikujejo po tem da niso uporabni niti za gradnjo telesa niti kot dajalci energije. Njihova bistvena naloga je sprožiti kemične procese v telesu. V tem pogledu so podobni encimom in hormonom.

Razdelitev vitaminov
Vitamini so razdeljeni v dve skupini glede na to, ali se topijo v vodi ali v maščobi. Ta razlika je bistvena, ker potekajo prebava transport, porazdelitev po telesu, nalaganje in izločanje vitaminov, odvisno od njihove topnosti, zelo različno.

V vodi ali v maščobah topni vitamini:
V vodi se topijo:
– vsi vitamini B in vitamin C
V maščobi se topijo:
– vitamini A, D, E in K

Vitaminske tablete niso alternativa
Kljub velikemu napredku raziskav na področju kemije in izdelovanja zdravil so še vedno najboljši naravni vitamini iz hrane. Vitaminski pripravki so le zmeren nadomestek pristnih vitaminov, razen tega pa so še zelo dragi. Zato upoštevajmo dvoje:
– vitamine, ki jih vsak dan potrebujemo, jemljimo iz bogatih zalog narave;
– vitaminski preparati so druga možnost, kadar smo bolni, jemali pa bi jih naj po navodilih zdravnika.

Askorbinska kislina kontra citrusi
Vitamin C je leta 1935 odkril neki madžarski raziskovalec kot tis¬to snov v oranžnem soku, ki lahko zdravi skorbut. Odtlej mnogi mislijo, da je mogoče to uničujoče pomanjkanje zdraviti tudi z vitaminom C v prahu. Vendar ni tako. Tudi kljub velikim količinam askorbinske kisline še ostanejo na ožilju težke okvare, medtem ko zadošča že nekaj limon ali pomaranč, da skorbut popolnoma izgine.

Vitamin A – popolnoma polnovreden iz laboratorija
Vitamin A, ki ga znajo izdelovati umetno, je popolnoma enak naravnemu, čeprav bi bilo mogoče bolje, da ne bi bilo tako. Kajti o potrebi po tem vitaminu znanstveniki niso enakega mnenja. Zagotovo pa bi preveč tega vitamina lahko imelo usodne posledice. Nevarnost, da bi ga zaužili preveč, pa obstaja le tedaj, če ga jemljemo s preparati.

Poškodbe živčevja z vitaminom B6
Tudi umetna izdelava vitamina B6 je zelo uspela. Glede na to, da se ta vitamin v vodi raztopi, mnogi menijo, da prevelik odmerek ne bi mogel škodovati, saj bi telo lahko preveliko količino izločilo s sečem. Vendar s tabletami preveč zaužiti vitamin B6 ostaja v telesu dovolj dolgo, da bi lahko poškodoval živčevje in povzročil katastrofo, kakršna je bila tista s konterganom.
Preveč vitamina A povzroča bolezen. V ZDA so s preiskavami otrok z možganskimi poškodbami ugotovili, da je desetina teh uživala previsoke odmerke preparatov vitamina A. Z vitaminom A iz korenja in druge rastlinske hrane se to ne bi moglo zgoditi. Tam je ta vitamin v družbi s snovmi, ki skrbijo za pravilne odmerke. Sedaj tudi že vemo, zakaj skorbuta ni mogoče zdraviti z umetno izdelanim vitaminom C. Limone in pomaranče vsebujejo v točno odmerjenih količinah in sestavi tudi flavanol, ki kar najbolje podpira učinkovitost vitamina C. Doslej človeku ni uspelo umetno izdelati kompleksa flavanol-vitamin C. Popolna je le narava.

Vitamin A preprečuje nastanek raka. Spodbuja namreč gradnjo beljakovin, s katerimi se celice med seboj povezujejo. Če vitamina A primanjkuje, posamezne celice izgubijo orientacijo, možno je, da se začno razvijati na način, ki ne ustreza značilnostim tkiva. To pa je idealni pogoj za nastanek raka in endometrioz (v drugem tkivu razkropljeni drobci maternične sluznice).
Vitamin A – mojster za vse
Vitamin A (retinol) nima enotnega področja delovanja, ampak je pravi mojster za vse.
– Kot del imunskega sistema zatira viruse, bakterije in druge povzročitelje bolezni.
– Pomaga, da ostajamo mladi, saj pospešuje epidermalni rastni faktor tkivnih celic, to je faktor, ki je odločilen za sposobnost obnavljanja celic.
– Vzdržuje vlažnost sluznic in s tem pomaga pri boleznih, kot so gatritis (vnetje želodčne sluznice), kašelj, vnetje veznice, vnetje žrela.
– Sodeluje pri tvorbi vidnega pigmenta rodopsina. Dolgotrajno delo pred ekranom privede do povečane porabe vitamina A Vzrok za motnje vida, na primer za nočno slepoto, je lahko pomanjkanje vitamina A.
– Lahko zaustavi razvoj krvnega raka. Rakaste celice se take spremenijo, da se postarajo in odmrejo kakor normalne celice. namesto da bi se brezglavo in nenehno razmnoževale.

Sinteza vitamina A
Že izdelan vitamin A vsebuje le hrana živalskega izvora, rastlinska hrana pa vsebuje karotinoide, ki jih človek lahko brez težav porabi za sintezo vitamina in jih zato imenujemo provitamini. Za eno enoto vitamina A porabimo približno šest enot karotina. Vsak dan potrebujemo 1,5 miligrama vitamina A. Da bi to potrebo zadovoljili, nam popolnoma zadošča rastlinska hrana.

Nasveti za pripravljanje vitamina A
– Vitamin A se topi v maščobah. Torej ga je treba vedno užiti z nekaj masti ali olja, da bi ga lahko usvojili. Kadar pa jemo zelenjavo hkrati s kakim mastnim živilom ali pa smo ga užili šest ur pred tem obrokom, nam zelenjave ni treba še posebej dušiti na maslu.
– Dolgo so mislili, da so vitamin A in karotinoidi zelo občutljivi za svetlobo in vročino. Novejše raziskave vzbujajo dvom o tej stari trditvi.
– Sveža ali globoko zamrznjena zelenjava daleč prekaša zelenjavo iz konzerv. Sveža ali zamrznjena zelenjava vsebuje čez 50 odstotkov več karotina kot konzervirana.

Živila z mnogo vitamina A
Dejanska količina vitamina A izhaja iz količine obstoječega vitamina A (retinola), ki mu prištejemo šestino vrednosti karotinoidov. Navedene količine veljajo za že »izdelan« vitamin A, pri čemer so tudi količine karotinoidov v zelenjavi že preračunane v ustrezne navedene realne aktivne vrednosti vitamina A.
Živilo (delež v µg na 100 g živila)
– Ribe: jegulja- 980; tuna- 450
– Jetra: goveja jetra- 15100; svinjska jetra (količine vitaminov so pogojene od dodatkov vitaminov v krmi.
– Zelišča: divji koper- 1016; peteršilj- 1208; melisa- 583
– Zelenjava: buče- 326; mlado korenje- 888; staro korenje- 2000; špinača- 700
– Mlečni izdelki: apencelski sir (50% maščobe)- 380; sladka smetana (40% maščobe)- 480; sir maskarpone- 568, stepena smetana (42% maščobe)- 520
– Sadje: marelice- 300; šipek (plod)- 666; melone- 292

Nevarnost zastrupitve
Dovajanje rastlinskih provitaminov praktično ne more pripeljati do zastrupitve z vitaminom A, uživanje tega vitamina s hrano živalskega izvora pa bi lahko povzročilo zdravstvene težave. Znani so primeri, ko je uživanje zelo velikih količin svinjskih jeter med nosečnostjo povzročilo prirojene okvare plodu.

Rumenordeče barvilo
Pri nekaterih vrstah zelenjave lahko že na pogled ugotovimo, da vsebujejo veliko karotina: buče, korenje, melone in marelice vsebujejo tem več karotina, čim bolj so rumeno in rdeče obarvane. Nasprotno pa rdeča barva paradižnika in paprike ni znamenje nadpovprečne količine karotina. V nasprotju z dosedanjim mnenjem je vitamin A verjetno odporen proti vročini. Dva dusseldorfska fiziologa sta svojim poskusnim osebam pripravila paradižnikov sok, ki sta ga pred tem eno uro mešala – enega pri sobni temperaturi, drugega pri 100 °C. Presenečenje: le pred tem ogreti sok je pri poskusnih osebah povzročil, da se je količina karotinoidov v krvi znatno povečala.