Pages Navigation Menu

Prehrana za zdravo življenje.

Vročina – kako si lahko pomagamo sami

Vročina – kako si lahko pomagamo sami
  • povišana telesna vročina (čez 37,5 °C)
  • močno potenje (ne vedno)
  • pordečela koža
  • v hujših primerih mrzlica

Vzroki

Vročina ni samostojna bolezen, temveč le znak bolezni. Je kot obrambni ukrep, s katerim skuša telo premagati infekcijo. Zato ni smiselno, da jo skušamo znižati z vsemi mogočimi sredstvi, dokler ni previsoka. Cilj naj bi rajši bil odkriti in odpraviti vzroke vročine največkrat so to mikroorganizmi. Zraven spada primerna prehra­na, ki vsebuje kar najširšo izbiro antibiotično delujočih snovi.

Naravne snovi, ki delujejo proti vročini

–       Vitamin C krepi imunsko obrambo in s tem podpira telo v boju proti vsiljivcem. Našli ga bomo predvsem v južnem sadju, papriki, paradižniku in peteršilju.

–       Tudi vitamin E krepi imunsko obrambo. Najdemo ga pred­vsem v rastlinskih oljih, polnozrnatih izdelkih, bučah, beluših, ohrovtu in avokadu, vendar ga velik del uničita vročina ali sve­tloba.

–       Fenolne kisline zavirajo rast virusov in bakterij. Posebno učin­kovite so tiste v mahovnicah in borovnicah.

–       Kisline v kavi. Že v šestdesetih letih so domnevali, da imajo kisline v kavi antibiotično delovanje in da znižujejo vročino. Žal pa z raziskavami niso nadaljevali. Danes vemo, da kisline v kavi skupaj s ferulično kislino in karotinoidi močno antibiotično delujejo in da znižujejo vročino. Obe snovi najdemo v naravi v korenju.

Pijmo veliko in jejmo malo

Telo ob zvišani vročini potrebuje nadpovprečno količino vode, da lahko uravnoteži izgubo tekočine zaradi potenja. Razen tega deluje imunska obramba bolje, če razpolaga z dovolj vode. Tek, ki ga ureja del medmožganov (hipotalamus) in ki skrbi tudi za vročino in občutek lakote, se bo zmanjšal, da ne bi pretežko delo s prebavo odvzelo telesu preveč energije.

Otroci brez teka

Pri otrocih deluje mehanizem veliko piti – malo jesti še zelo dobro, saj se jim tek pri vročinskih boleznih avtomatično zmanj­ša. Mnogi starši pa ne opazijo teh signalov in silijo malim bolni­kom najrazličnejše sladkarije, zaradi zastarelega in povsem napačnega gledanja, da bo otrok ostal pri močeh. Naš nasvet: otrok naj je le takrat, kadar to sam želi. Otroški orga­nizem namreč sam najbolje ve, kaj ob bolezni potrebuje. Najpri­mernejša pijača je čaj (predvsem zeliščni) ali pa mešanica sadne­ga soka in slatine (v razmerju 1 : 3).

Domače zdravilo – šipkova mezga

Šipek ima obilje vitamina C, ki tudi po prvem kuhanju nima para. Nadpovprečno visoka je tudi vsebnost kalija, bakra, fluori­dov, karotinoidov in niacina, ki imajo pomembne naloge v imun­skem sistemu, deloma pa delujejo direktno antibiotično. Osnova za šipkove jedi je šipkova mezga, ki jo pripravimo po naslednjem navodilu. Sveže šipkove jagode (nabiramo jih oktobra) očistimo ostan­kov stebelc in cvetov, prerežemo na polovico in z žličko odstrani­mo peške. Nato jih temeljito operemo, tako da odstranimo drob­ne laske na notranji strani lupine. Jagode nato pokrijemo z vodo in pustimo stati čez noč. Naslednji dan jih kuhamo 30 minut v vodi, v kateri smo jih namakali, da ne uničimo vitaminov. Potem ko smo jih na kratko ohladili, jih stisnemo skozi sito. Globoko zmrznjena mezga lah­ko stoji več mesecev.

Čebula

Čebula vsebuje veliko vitamina C in žveplovih snovi (metilcistein-sulfoksida) , po njihovem delovanju podobnih sulfonamidom, ki so bili v medicini vrsto let rabljeni kot kemoterapevti­ki. Zato se čebulna kura odlično obnese za zdravljenje vročinskih bolezni. Za to pa bi bilo treba pojesti vsak dan kak ducat surovih čebul, česar se seveda ne bo lotil vsakdo. Kot alternativa prihaja v poštev čebulov sirup. Zanj narežemo več čebul na koleščke in jih zmešamo z medom. Meša­nico pustimo stati dvanajst ur. Iz tega nastane sok, ki ga lahko jemo po žlicah večkrat dnevno.

Rdeči ribez

Za razliko od črnega je rde­či ribez okusnejši in tudi lepše diši, zato ga otroci radi jedo. Prednosti rdeče­ga ribeza z vidika fiziologi­je hranjenja: vsebuje mno­go vode, malo beljakovin, maščob in kalorij, zato pa mnogo vitamina C. Tako ustreza povelčanim potrebam po tekočini pri vročinskem bolniku, ne obremenjuje prebavnega aparata in poleg tega vsebuje eno najpomembnejših snovi za krepitev imunskega sistema. Če ni na razpolago svežega sadja, si lahko pomagamo tudi z ribezovim sokom.

Listi in jagode brusnic

Zaradi arbutina in metilar­butina (oboje sta sredstvi, ki imata protivnetno in pro­tivročinsko delovanje) se čaj iz listov brusnic odlično obnese za zniževanje vroči­ne. 1 jedilno žlico listov prelijemo s 3/4 litra vrele vode, pustimo 10 minut stati in precedimo. Čaj pijemo pred jedjo trikrat dnevno. Okus in delovanje proti vro­čini popravimo z 1 žlico medu na skodelico. Jagode brusnic vsebujejo mnogo vitamina C, kalija in magnezija. Konzervirane pa so kot dobavitelji naravnih snovi brez vrednosti.

Borovnice in mahovnice

Vsebujejo mnogo vode, vitamina C in več fenolnih kislin z antibiotičnim delo­vanjem.Posebno učinkovit je sirup iz mahovnic, ki ga utegnemo najti v specializiranih trgovinah.

Kava – poskus se včasih splača

skodelica kave

Kot pove že naslov, so v kavi kisline, in sicer v visoki koncentraciji (7 mililitrov na skodelico ). Vsekakor pa priljubljena jutranja pijača ne vsebuje nobenih učinko­vin, ki bi lahko pomagale pri vročinskih boleznih. Pospešeno delovanje na bitje srca bi utegnilo celo poslabšati stanje občutljive­ga bolnika z vročino. Obstojajo pa primeri, ko se kava pokaže kot presenetlji­vo sredstvo za zniževanje vročine, predvsem takrat, kadar bolnik kave ne uživa redno.

Čaj iz lipovega cvetja

Nedvomno spada čaj iz lipovega cvetja med klasična zdravila proti povišani telesni temperaturi. Lipov čaj povzroča potenje in na ta način prispeva k ohlajanju telesa skozi kožo. Sluzi, ki jih čaj vsebuje, pri prehladih in vnetjih zgornjih dihalnih poti blažijo dražljaje in lajšajo izkašljevanje. Čaj pripravimo takole: 1 jedilno žlico lipovega cvetja prelijemo s 50 ml vrele vode in pustimo stati najmanj 5 minut, nakar odce­dimo. Pijmo 3 skodelice dnevno, posebno pomembna je tista pred spanjem.

Čebulno vino

Sestavine: 1 čebula, 1l belega vina. Čebulo zrežemo na drob­no in damo v vino. 10 dni naj stoji, nakar odcedimo. Vino pretočimo v temno steklenico. Ob vročini pijemo dnevno po 2 mala kozarčka (50 ml). Koristno je, če vino pred tem segreje­mo (ne kuhamol) . Pri zdravljenju s čebulo je treba piti mnogo slatine (vsaj 1,5 l dnevno), ker čebula odvzema telesu mnogo tekočine.